magistrsko delo s prilogami na CD ROMu
Tjaša Medved (Avtor), Alenka Šauperl (Mentor)

Povzetek

Namen magistrskega dela je pregledati prakso vsebinske obdelave v različnih slovenskih knjižnicah. Glavni cilj raziskave je narediti nek splošen pregled k vsebinski obdelavi, da bi našli vsaj nekatere vire neenotnosti. Na podlagi rezultatov smo ugotavljali vzroke za razlike v rezultatih vsebinskega opisa med različnimi vrstami knjižnic in predlagali načine za doseganje večje enotnosti vsebinske obdelave. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo smo vključili že pridobljene rezultate zaključne seminarske naloge, ki so jo opravili študenti bibliotekarstva pri predmetu Vsebinska obdelava v študijskem letu 2013/14. V njihov vzorec je bilo vključenih 11 splošnih, 16 osnovnošolskih, 15 srednješolskih in 10 visokošolskih knjižnic. Mi smo dodali še 8 visokošolskih in 8 specialnih knjižnic. Podatke dodatnih knjižnic smo zbirali od konca februarja do sredine maja 2016. Ugotovili smo, da večina katalogizatorjev pri vsebinski obdelavi gradivu vedno dodeljuje gesla in vrstilce. Največ katalogizatorjev pred določanjem gesel in vrstilcev preleti vsebino gradiva in se nato o vsebini pozanima še drugje. Katalogizatorji v slovenskih knjižnicah pri gesljenju najpogosteje uporabljajo Splošni slovenski geslovnik, pri klasificiranju pa Univerzalno decimalno klasifikacijo. Katalogizatorji so bili mnenja, da uporabniki gradivo pogosteje iščejo z gesli in redko oziroma skoraj nikoli z vrstilci UDK. Razlogi za neenotnosti se nahajajo predvsem v neuporabi smernic, navodil in priročnikov za gesljenje in klasificiranje oziroma v uporabi različnih tovrstnih pripomočkov. K večji enotnosti vsebinske obdelave med slovenskimi katalogizatorji bi pripomogel tudi enoten seznam predmetnih in klasifikacijskih oznak, ki bi jih uporabljali pri vsebinskem označevanju.

Ključne besede

gesljenje;predmetno označevanje;bolonjske magistrske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [T. Medved]
UDK: 025.4(497.4)(043.2)
COBISS: 61631842 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1920
Št. prenosov: 843
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The purpose of master's thesis was to examine the practice of subject cataloging in different Slovenian libraries. The aim of the research was to get a general overview of subject cataloging in order to find at least some source of disunity. We wanted to establish reasons for different results in subject description between different types of libraries and to suggest ways for achieving greater unity of subject cataloging. As the method for gathering data we used a questionnaire. In our study we have also included results of the seminar paper that students of library science wrote for the course Subject cataloging in the academic year 2013/2014. Their sample included 11 public, 16 primary school, 15 secondary school and 10 academic libraries. We added 8 academic and 8 special libraries. This data was collected from February to May 2016. We found out that most of the cataloguers almost always assign subject headings and classification numbers. In order to do it, they use methods such as skimming through the book's content and often also informing themselves about the content elsewhere. Most of the cataloguers in Slovenian libraries use the subject heading list called the Slovenian general list of subject headings (Slovene: Splošni slovenski geslovnik - SSG) and classification scheme Universal Decimal Classification. According to the cataloguers, library users often use subject headings and rarely or almost never use classification numbers when they're searching for material. The reasons for the lack of unity are mainly located in non-usage of guidelines, instructions and manuals for cataloging by subject headings and classification numbers or in usage of different kind of aids. What could also bring greater unity to subject cataloging is a unified list of subject headings and classification numbers that would be used in subject cataloging by Slovenian cataloguers.
Sekundarne ključne besede: Vsebinska obdelava;Slovenija;Klasifikacija;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Bibliotekarstvo
Strani: 119 f.
ID: 9167859