Sekundarni povzetek: |
Izhodišča: Čeprav so bolniki ali osebje najpogostejši vir bolnišnično pridobljenih okužb, ne smemo zanemariti vloge okolja, med katere sodijo bolnišnične tekstilije, ki lahko prispevajo k širitvi bolnišničnih okužb. Najpogostejši metodi vzorčenja mikroorganizmov na tekstilijah sta vzorčenje s kontaktnimi ploščami in z brisi, vendar so izsledki na voljo čez dva dni, ker so osnovani na fenotipski identifikaciji po inkubaciji vzorca na gojiščih. Pomembna alternativa so metode eluiranja, ki jim sledi detekcija s PCR-metodo,kar skrajša proces identifikacije z dveh dni na nekaj ur. Metode: Na tekstilne vzorce smo pri različnih koncentracijah nanesli naslednje izbranemikroorganizme - Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa in Clostridium difficile - in jih sušili čez noč. Iz tekstilnih vzorcev smo nato zajeli mikroorganizme z vzorčenjem sploščicami RODAC kakor tudi z nedestruktivno metodo eluiranja z aparatom Morapex. Eluirano suspenzijo iz aparata Morapex smo nadalje uporabili za dve metodi. Pri prvi metodi smo eluat inkubirali na selektivna gojišča, čemur je sledila fenotipska identifikacija, pri drugi metodi pa smo iz eluata ekstrahirali DNK in ga pomnožili ter nato s pomnoženimi produkti izvedli agarozno gelsko elektroforezo. Zaključki: Vse mikroorganizme smo zaznali z vsemi metodami, vendar je bila najobčutljivejša metoda pomnoževanje DNK s PCR-metodo, saj smo po inkubaciji zaznali tudi vzorec z začetno koncentracijo 102 cfu/mL bakterijske suspenzije, inokulirane na tekstilno površino pred sušenjem. Končna koncentracija bakterijske suspenzije, ki smo jo zaznali na tekstilnem vzorcu, je bila do 10 cfu/mL. |