am Beispiel des slowenischen und österreichischen Kindschaftsrechts
Vlasta Kučiš (Avtor), Metka Dubrovnik (Avtor)

Povzetek

Der vorliegende Beitrag befasst sich mit der transkulturellen juristischen Kommunikation unter besonderer Berücksichtigung der gültigen österreichischen und slowenischen Gesetzgebung im Bereich des Zivilrechts bzw. des Kindschafts- und Sorgerechts.Die Autorinnen möchten auf einige Differenzen aufmerksam machen, denn nur auf den ersten Blick scheint die slowenische Gesetzgebung mit der österreichischen identisch zu sein und dem Übersetzer keine Probleme zu bereiten. In diesem Kontext analysieren sie Rolle und Verantwortung des Übersetzers als Kommunikationsexperten in der vielsprachigen und multikulturellen juristischen Sphäre, der für die anspruchsvolle undkomplexe Tätigkeit des fachsprachlichen Transfers bestimmte Kompetenzen mitbringenmuss, um professionell und kompetent Kommunikationsbarrieren überwinden und bei fehlender Äquivalenz entsprechende Substitutionslösungen vorschlagen zu können.Rechtstexte sind in der Regel durch eine spezifische, exakte und eindeutige Terminologiecharakterisiert, um Doppeldeutigkeiten und damit eng verbundenen Missverständnissen vorzubeugen, was vom Übersetzer unbedingt zu beachten ist, da bei der Übersetzung juristischer Texte die Inhalte des Ausgangs- und Zieltextes dieselbe Information, denselben Transparenzgrad sowie auch dieselbe Textfunktion haben sollen. Untermauert wird der Beitrag durch die translationswissenschaftliche Fachübersetzungstheorie,wobei der Skopostheorie, die sich für eine adressatenspezifische Translation einsetzt, besonderes Gewicht zukommt.

Ključne besede

Übersetzung;Rechtssprache;Skopos-Theorie;Rechtssystem;Elternrechte;Slowenien;Österreich;

Podatki

Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
UDK: 81'25:347(497.4+436)
COBISS: 53596258 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0024-3922
Št. ogledov: 1240
Št. prenosov: 107
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Medkulturna komunikacija med pravnimi sistemi in njihovo prevajanje
Sekundarni povzetek: Pričujoči prispevek se ukvarja z medkulturno komunikacijo s pravnega vidika glede na veljavno avstrijsko in slovensko zakonodajo na področju civilnega prava, natančneje na področju starševskih pravic in skrbništva. Avtorici želita opozoriti na nekatere razlike, čeprav se slovenska zakonodaja na prvi pogled zdi enaka kot avstrijska in naj ne bi predstavljala nikakršnih večjih težav za prevajalce. V tem kontekstu avtorici analizirata vlogo in odgovornost prevajalca kot strokovnjaka za komunikacijo v večjezičnem in večkulturnem pravnem okolju, ki mora zato zahtevno in kompleksno dejavnost strokovnega transferja imeti določene kompetence, da bi lahko strokovno in kompetentno premagal komunikacijske ovire ter predlagal ustrezne nadomestne rešitve pri pomanjkljivih ekvivalentnih izrazih. Da bi se izognili dvoumnostim, in s tem tesno povezanim nesporazumom, je za pravna besedila načeloma značilna specifična, eksaktna in nedvoumna terminologija, saj morajo prevodi pravnih besedil ohraniti iste informacije, stopnjo transparentnosti in enako funkcijo besedila kot v izvirniku. Prispevek je podkrepljen s prevodoslovno teorijo strokovnega prevajanja, pri čemer posebno pozornost avtorici namenjata teoriji skoposa, ki se zavzema za prevajanje, osredotočeno na naslovnika oziroma prejemnika informacije.
Sekundarne ključne besede: prevajanje;pravni jezik;pravniški jezik;teorija skoposa;pravni sistem;starševske pravice;roditeljske pravice;Slovenija;Avstrija;ne zaključna dela;translation;legal language;skopos theory;legal system;parents' rights;Prevajanje in tolmačenje;Medkulturna komunikacija;Evropsko pravo;Starši;Pravičnost;Pravna terminologija;Prevajalci;Sporazumevalna zmožnost;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 55-71
Letnik: ǂLetn. ǂ53
Zvezek: ǂšt. ǂ2
Čas izdaje: 2013
ID: 9630459