diplomsko delo
Mojca Srebot (Avtor), Silvo Devetak (Mentor)

Povzetek

Po drugi svetovni vojni so države, ki so iz nje stopile kot zmagovalke, ustanovile organizacijo, ki naj bi si prizadevala za mir, varnost in sodelovanje. Organizacija Združenih narodov je tako začela obstajati leta 1945, sestavlja pa jo šest organov, med katerimi je najpomembnejši Varnostni svet. Ustanovna listina Združenih narodov je Varnostnemu svetu zaupala osrednjo nalogo organizacije, to je ohranjanje svetovnega miru in varnosti. Varnostni svet sestavlja pet stalnih članic : Velika Britanija, Združene države Amerike, Ruska federacija, Ljudska republika Kitajska in Francija, ter deset nestalnih članic, ki jih za obdobje dveh let izvoli Generalna skupščina. V obdobju hladne vojne je bilo zaradi delitve med velikimi silami delovanje Varnostnega sveta močno oteženo. Po koncu hladne vojne pa so se razmere za njegovo delovanje izboljšale in tako je Varnostni svet danes osrednji organ, ki skrbi za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Jedro pristojnosti Varnostnega sveta tvorita dve skupini vprašanj: mirno reševanje sporov, ki ga opredeljuje VI. Poglavje Ustanovne listine in akcije v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj, opredeljene v VII. poglavju Ustanovne listine. V primeru slednjih ima pristojnost izrekati ne le pravno obvezujoče, ampak tudi prisilne ukrepe. V času po koncu hladne vojne, ko ni bilo več grožnje z vetom, je Varnostni svet v velikem številu primerov uporabil svoje pristojnosti v primeru ogrožanja mednarodnega miru in varnosti, ter dal svojim ukrepom prisilno naravo. V praksi je Varnostni svet avtoriziral uporabo oborožene sile v primeru agresije Severne Koreje proti Južni Koreji leta 1950, v primeru agresije Iraka zoper Kuvajt leta 1990, ter vojaško akcijo zoper Afganistan leta 2001. Do uporabe sile pa je prišlo tudi brez avtorizacije Varnostnega sveta, in sicer z vojaško akcijo zveze NATO zoper ZR Jugoslavijo v zvezi s položajem na Kosovu, ki pa je močno omajala ugled celotne organizacije.

Ključne besede

Organizacija Združenih Narodov;Ustavna listina;Varnostni svet;uporaba sile;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [M. Srebot]
UDK: 34(043.2)
COBISS: 4010283 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2692
Št. prenosov: 441
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: POWERS OF THE SECURITY COUNCIL UNDER CHAPTER VII OF THE UNITED NATIONS CHARTER - THE CASE OF KOREA, IRAQ, KOSOVO AND AFGHANISTAN
Sekundarni povzetek: After World War II, the allied countries that won , set up an organization to work on peace, security and cooperation. The United Nations organization was established in 1945 and is based on six principal organs. Security Council is the most powerful one, the one entrusted with primary responsibility for the maintenance of international peace and security. Security Council consists of five permanent members: United Kingdom, United States of America, Russian Federation, People's Republic of China and France, and ten non-permanent members, which are elected by the General Assembly for two-year terms. During the Cold War, the division between the major powers, strongly affected the functioning of the Security Council. At the end of the Cold War, the situation for its operation improved, so today Security Council is the central body of the organization, responsible for maintaining international peace and security. The Council considers matters of two sorts : `pacific settlement of disputes`, under Chapter VI of the Charter, and situations involving `threats to the peace, breaches of the peace, or acts of aggression`, under Chapter VII. In such situations, the Council is not limited to recommendations but may take action, including the use of armed force During the post-Cold War era, when veto wasn`t exercised that often anymore, the Security Council used its powers in situations of threats to international peace and security, and took actions. In case of aggression by North Korea against South Korea in 1950, in the case of Iraqi aggression against Kuwait in 1990 and the military action against Afghanistan in 2001, Security Council authorized use of armed force. There was also another use of armed force, NATO's intervention in Kosovo, but this military action was not authorized by the Security Council. The United Nation's reputation was tarnished by this intervention.
Sekundarne ključne besede: United Nations;United Nations Charter;Security Council;the power;international peace and security;authorization;use of force;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fakulteta
Strani: 63 f.
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;law;jurisprudence;pravo;pravoznanstvo;
ID: 988421