Št. zadetkov: 17
Strokovni članek
Oznake:
osebnost;pritiski;nasilje;spremembe;
Subjektova dejanska stališča, prepričanja, vrednote in vrednostni sistemi pogosto ne sovpadajo z družbeno sprejetimi in normiranimi stališči. V takšnih primerih se mora subjekt pogosto podvreči različnim prevygojevalnim postopkom.Najbolj groba oblika spreminjanja subjektove vreddnostne orienatacije ...
Leto:
1994
Vir:
Fakulteta za družbene vede (UL FDV)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
semiologija;neverbalna komunikacija;gesta;jezik;
Gesto lahko pojmujemo kot nazorno in ilustrativno sredstvo za komuniciranje. Rezultati njenega antropološkega proučevanja omogočajo hipotezo o obstoju kulturno utrjenih pravil za gibno posredovanje informacij. Večina gestualnih znakovnih sistemov temelji na ikoničnem kodu, ki implicira strukturalno ...
Leto:
1994
Vir:
Fakulteta za družbene vede (UL FDV)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
teorija;psihologija množic;ritual;
The crowd is a complex social structure, that absorbs individuals and denies their existance. During its revolt it is transformed into an uncontrollable force, which is comparable (at least on the metaphorical level) to the epileptic brain structure. The excitation that is spreading fromthe epilept ...
Leto:
1993
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
človekovo vedenje;neverbalna komunikacija;kulturna identiteta;gib;
Gibanje je značilno za vsa živa bitja, vendar je le pri človeku doseglo stopnjo artikuliranega izražanja, ki omogoča oblikovanje kompleksnih gestualnih znakovnih sistemov. Subjektivno gibno izražanje je odvisno od njegovih individualnih lastnosti ter od lastnosti skupin, ki jim pripada. Gesto lahko ...
Leto:
1994
Vir:
Fakulteta za družbene vede (UL FDV)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
socialna interakcija;neverbalna komunikacija;etologija;gesta;
Sodobne raziskave neverbalnega vedenja temeljijo na tehniki opazovanja, ki se je razvila v etologiji. Klasično etološko proučevanje gestualnosti je temeljilo na Darwinovem evolucionizmu in se osredotočalo predvsem na notranje sprožilce vedenja. Pri tem je zanemarjalo njegove družbene in kulturne imp ...
Leto:
1994
Vir:
Fakulteta za družbene vede (UL FDV)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
psihologija;samoizražanje;čustva;spoznavni procesi;likovno izražanje;
Leto:
1993
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
čustva;spoznavni procesi;obča psihologija;psiholingvistika;jezik;
Emocije lahko pojmujemo kot svojevrstne ocene pomena, saj je njihova temeljna dimenzija, tj. dimenzija hedonskega tona skoraj identična dimenziji evaluacije, ki jo navadno označujemo kot eno najpomembnejših pomenskih dimenzij. Vzpostavljanje pojmovne zveze med čustvi in jezikovno izrazljivim pomenom ...
Leto:
1993
Vir:
Fakulteta za družbene vede (UL FDV)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
Zahodna Evropa;imigranti;etnična identiteta;akulturacija;
Leto:
1993
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
barve;osebnostne lastnosti;oprema stanovanja;študenti;psihologija;simbolika;
Leto:
1994
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
eksistenca;človek;simboli;psihologija;
Prostor in čas sta temeljni determinanti človeške eksistence, zato ju ni mogoče objektivno proučevati. Doživljanje prostorsko-časovnih dimenzij se pojavlja na različnih ravneh, ki se razlikujejo med seboj po stopnji svoje kompleksnosti. Najnižja je raven organskega prostora in časa, ki ji sledijo p ...
Leto:
1992
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije