Št. zadetkov: 78
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
elipsa;metabesedilnost;povedek;skladnja;slovenščina
Metabesedilnost skupaj z različnimi leksikalnimi, prozodičnimi in drugimi jezikovnimi sredstvi razkrivajo tudi same slovnične oz. skladenjske strukture, med katerimi so opazne predvsem različne eliptične strukture, v katerih ni izraženega ali polno uresničenega povedka. Eliptične ali brezpovedkove a ...
Leto:
2007
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
The role of modification is often fulfilled by particle clauses, which enter into coordinate or subordinate relations with the preceding or following clause structures only at the formal, syntactic level, leaving the semantic level relation unfulfilled. An indispensable prerequisite for obtaining a ...
Leto:
2019
Vir:
ZRC SAZU
Predgovor, spremna beseda
Oznake:
slovenščina;slovenska književnost;slovenska kultura;1918;zborniki;
1918
Leto:
2018
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Predgovor, spremna beseda
Oznake:
slovenščina;slovenska književnost;slovenska kultura;1919;Univerza v Ljubljani;ustanovitev;Prekmurje;zborniki;
1919
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;členitev po aktualnosti;ključniki;publicistični jezik;izražanje količine;
V prispevku bodo obravnavani nekateri primeri proste stave v izbranih publicističnih besedilih. V središču bo predvsem raba aktualizirane členitve po aktualnosti v ključnikih, ki izpostavljajo informacije, povezane s količino, izraženo s številkami (npr. koliko medalj je osvojil določeni športnik, k ...
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
slovenščina;spol;kontekstualizacija;inkluzivna slovnica;feminizacija;ujemanje;
O spolu bodisi kot jezikovno sistemski kategoriji, družbeni kategoriji, literarno stereotipni kategoriji itn. je bilo v zadnjem času - mišljeno je obdobje zadnjih tridesetih let - povedanega in napisanega zelo veliko. V prispevku bomo skušali na omenjeno problematiko pogledati z različnih zornih kot ...
Leto:
2021
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;slovnica;skladnja;teorija s-ov;matematična kombinatorika;jezikovno-stilistična analiza;Toporišič;Jože;1926-;"Nova slovenska skladnja";"Slovenska slovnica";
Razlaganje jezika s pomočjo matematične kombinatorike je tuje vsakršni sodobni analizi jezika. Zaradi neupoštevanja besedilnih zakonitosti teorija oz. analiza S-ov ne (z)more biti kazalec jezikovnostilističnih značilnosti kateregakoli besedila. Teorijo S-ov bi bilo treba dopolniti, v analizo pa vklj ...
Leto:
2013
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;sociolingvistika;stališča do jezika;nejezikoslovci;Toporišič;Jože;1926-2014;
Izhajajoč iz teorije stališč do jezika, se prispevek osredotoča na primerjavo nekaterih jezikovnih komentarjev prof. Jožeta Toporišiča in izbranih sodobnih stališč nejezikoslovcev. Odklonilen odnos do jezikovne nepravilnosti in neobvladovanja knjižne norme, kar je odsev kognitivne, čustvene in veden ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;stilistika;jezikovna stilistika;interdisciplinarnost;besedilo;oblika;vsebina;
Temeljna značilnost jezikovne stilistike je interdisciplinarnost. Ta se kaže tako znotraj same jezikoslovne stroke, in sicer kot vertikalna in hierarhična povezanost med posameznimi jezikovnimi ravninami (fonološka, morfonološka, skladenjska, semantična, širše besediloslovna itn.), kot tudi navzven ...
Leto:
2011
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;govorjeni jezik;stilistika;stilem;slovenska književnost;roman;Rizling polka;Zlati dež ali kaj hoče moški;Fužinski bluz;Čefurji raus!;
Prisotnost prvin spontano govorjenega jezika v literaturi ni nič novega. To potrjuje tudi sama literarna zgodovina. Pri preslikavi govorjenega jezika v literaturo so opazne različne stopnje. Različne stopnje oz. delno preslikavanje spontano govorjenega v literaturo se največkrat kaže/jo kot nekakšen ...
Leto:
2010
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)