Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti
Abstract
Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Keywords
Krst pri Savici;interpretacija;cenzura;kulturna neenakovrednost;Prešeren;France;1800-1849;
Data
Language: |
Slovenian |
Year of publishing: |
2010 |
Typology: |
1.06 - Published Scientific Conference Contribution (invited lecture) |
Organization: |
UNG - University of Nova Gorica |
UDC: |
821.163.6.09 |
COBISS: |
1620987
|
Views: |
2851 |
Downloads: |
0 |
Average score: |
0 (0 votes) |
Metadata: |
|
Other data
URN: |
URN:SI:UNG |
Type (COBISS): |
Not categorized |
Pages: |
Str. 371-381 |
ID: |
10890345 |