Problem kvadrature Krsta

Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti

Abstract

Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.

Keywords

Krst pri Savici;interpretacija;cenzura;kulturna neenakovrednost;Prešeren;France;1800-1849;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2010
Typology:	1.06 - Published Scientific Conference Contribution (invited lecture)
Organization:	UNG - University of Nova Gorica
UDC:	821.163.6.09
COBISS:	1620987
Views:	2851
Downloads:	0
Average score:	0 (0 votes)
Metadata: