Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti
Povzetek
Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede
Krst pri Savici;interpretacija;cenzura;kulturna neenakovrednost;Prešeren;France;1800-1849;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2010 |
Tipologija: |
1.06 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) |
Organizacija: |
UNG - Univerza v Novi Gorici |
UDK: |
821.163.6.09 |
COBISS: |
1620987
|
Št. ogledov: |
2851 |
Št. prenosov: |
0 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
URN: |
URN:SI:UNG |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
Str. 371-381 |
ID: |
10890345 |