Problem kvadrature Krsta

Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti

Povzetek

Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.

Ključne besede

Krst pri Savici;interpretacija;cenzura;kulturna neenakovrednost;Prešeren;France;1800-1849;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2010
Tipologija:	1.06 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
Organizacija:	UNG - Univerza v Novi Gorici
UDK:	821.163.6.09
COBISS:	1620987
Št. ogledov:	2851
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki: