Riemannova funkcija zeta in praštevila

magistrsko delo

Petra Čačkov (Avtor), Marko Slapar (Mentor)

Povzetek

V matematiki obstaja še veliko nedokazanih izrekov in trditev. Ena izmed njih je Riemannova hipoteza o ničlah funkcije zeta. Čeprav je funkcija dobila ime po matematiku Bernhardu Riemannu, jo je poznal že Euler približno 120 let pred njim. Ta je pokazal, da je funkcija zeta tesno povezana s praštevili. Euler je funkcijo zeta obravnaval nad realnimi števili, medtem ko jo je Riemann razširil tudi nad kompleksna števila. To je omogočilo uporabo drugih analitičnih orodij za raziskovanje praštevil. Funkcijo se s pomočjo funkcije gama in Möbiusove funkcije da analitično razširiti na celotno kompleksno ravnino in najbolj zanimiv del funkcije se nahaja v kritičnem pasu kompleksne ravnine. Riemannova hipoteza pravi, da imajo vse ničle funkcije, ki se nahajajo v tem pasu, realni del enak eni polovici. Hipoteze do danes ni dokazal še nihče, problem pa je uvrščen med probleme tisočletne nagrade Clayjevega matematičnega inštituta in je del Hilbertovega seznama 23 nerešenih problemaov (Hilbertov osmi problem). Riemannova hipoteza igra veliko vlogo pri preštevanju in porazdelitvi praštevil, saj ob predpostavki, da ta drži, dobimo “najboljšo možno” mejo odstopanja praštevilskega izreka.

Ključne besede

neskončne vrste;neskončni produkti;praštevila;praštevilski izrek;Riemannova hipoteza;Riemannova funkcija zeta;funkcija gama;Möbiusova funkcija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[P. Čačkov]
UDK:	517.523(043.2)
COBISS:	12180041
Št. ogledov:	629
Št. prenosov:	128
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Riemann zeta function and prime numbers
Sekundarni povzetek:	In mathematics still exist a lot of unproven theorems and one of them is Riemann hypothesis about zeroes of zeta function. Although the function was named after Bernhard Riemann, it was studied by Euler about 120 years before him. He showed that there exists a connection between zeta function and prime numbers. But Euler examined the function over real numbers while Riemann expended it to the whole complex plane which enabled the use of other analytical properties for the research of prime numbers. The zeta function can be analytically expanded over the whole complex plane with the help of gamma and Möbius function. The most interesting part of zeta function lies in critical strip of the complex plane. Riemann argued that all zeroes of the zeta function lying in the critical strip have the real part equal to one half. The hypothesis has never been proven and it is part of Hilbert's eighth problem in David Hilbert's list of 23 unsolved problems and is also one of the Clay Mathematics Institute's Millennium Prize Problems. The Riemann hypothesis plays an important part in the distribution as well as at counting the prime numbers. It implies "the best possible" bound for the error of the prime number theorem.
Sekundarne ključne besede:	mathematics;matematika;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Predmetno poučevanje: Fizika in matematika
Strani:	65 str.
ID:	10978092