Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca

doktorska disertacija

Nina Ditmajer (Avtor), Marko Jesenšek (Mentor), Natalija Ulčnik (Član komisije za zagovor), Andreja Legan Ravnikar (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, hkrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Prav na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.

Ključne besede

disertacije;slovenščina;zgodovina jezika;vzhodnoslovenski knjižni jezik;vzhodnoštajerski knjižni jezik;pridige;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	N. Ditmajer]
UDK:	811.163.6'36(091):27-475Muršec J.(043.3)
COBISS:	25065480
Št. ogledov:	1295
Št. prenosov:	207
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Implementation of the East Styrian literary-linguistic norms in Jožef Muršec's sermon manuscripts
Sekundarni povzetek:	The doctoral dissertation discusses and assesses the role of the sermon manuscripts of Jožef Muršec, an important national awakener, in the history of the Slovenian standard language. It focuses on literary traditions in the East Slovenian region where a special East Styrian regional version of the Slovenian standard language was developed. In the theoretical part, besides the already known biographical data, the author pays special attention to Muršec's views on the Slovenian language as well as his work as a grammarian which shows how East Styrians implemented the common Slovenian literary norm in the mid 19th century. Subsequently, a detailed overview of the so far known literature in the East Styrian region is provided which is supplemented by less known or overlooked manuscripts. A closer observation of the linguistic cultural situation in the first half of the 19th century does not focus very much on the activity of Peter Dajnko but rather depicts the linguistic disunity or the unity within the same generations of the more prominent East Styrian writers. Jožef Muršec came from a generation of young priests who were unable to fully join the romantic bourgeois movements such as Illyrism and Pan-Slavism due to their social class. His and the younger generation in particular obviously sympathised with those movements and had critical opinions regarding Dajnko's utilitarian literary-linguistic programme. The main empirical part of the dissertation is an attempt to place Muršec's early sermons according to the East Styrian, the broader Pannonian (Prekmurian and Kajkavian) as well as the Central Slovenian (Carniolan and Carinthian) linguistic system. The basis for the evaluation is therefore not only Dajnko's grammar but also other grammars as well as previous and concurrent literary tradition. It is due to this tradition why we can observe a linguistic transformation within a linguistic region as well as a continuity of literary regional and/or dialectic regional linguistic elements. Within this literary-linguistic system, the input of well-defined linguistic forms from other Slovenian ethnic regions is recognised as linguistic enrichment and a part of the standardisation process. In his sermon manuscripts, Jožef Muršec has maintained the East Styrian linguistic tradition in accordance with his linguistic knowledge which he gathered as a student of Koloman Kvas in Graz and as a reader of the works of Dajnko.
Sekundarne ključne besede:	dissertations;Slovene language;language history;East Slovenian standard language;East Styrian standard language;sermons;Muršec;Jožef;1807-1895;Disertacije;Interpretacija;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani:	344 str.
ID:	11127851