magistrsko delo
Anja Korade (Avtor), Bojan Musil (Mentor)

Povzetek

V zadnjih letih so družbena omrežja postala sestavni del sveta in danes igrajo vitalno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. V magistrskem delu smo se osredotočili na to, kako se uporaba Instagrama povezuje s (spletno) samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 286 uporabnikov Instagrama povprečne starosti 26 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale - FBIS), Vprašalnik tipa uporabe Instagrama, Vprašalnik samopredstavitve na Facebooku (Self presentation on Facebook questionnaire - SPFBQ), Vprašalnik socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison Scale), Vprašalnik socialne primerjave navzgor in navzdol glede na fizični izgled (Upward and Downward Appearance Comparison Scales) ter Lestvico zadovoljstva z življenjem (Satisfaction With Life Scale - SWLS). Inštrumente smo prilagodili za kontekst Instagrama. Glede na obstoječe raziskave in pričakovane trende smo predpostavili, da se tako aktivna kot tudi intenzivna uporaba Instagrama pozitivno povezujeta s samopredstavitvijo in da se pasivna uporaba Instagrama negativno povezuje s subjektivnim blagostanjem uporabnika. Predpostavili smo tudi, da je povezava med socialnimi primerjavami šibkejša pri uporabnikih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Rezultati so pokazali, da se aktivna, pasivna in intenzivna uporaba statistično pomembno pozitivno povezujejo s samopredstavitvijo in da posamezniki, ki manj intenzivno uporabljajo Instagram, tudi manj pogosto uporabljajo socialno primerjavo navzdol in podobno razliko smo našli pri dimenziji socialne primerjave navzgor. Pogostost socialne primerjave se s samopredstavitvijo povezuje statistično pomembno in pozitivno. Ugotovili smo tudi, da večja intenzivnost uporabe Instagrama napoveduje pogostejšo uporabo socialnih primerjav navzgor, nasprotno pa višje zadovoljstvo z življenjem napoveduje redkejšo uporabo socialnih primerjav navzgor. Rezultati večinoma niso pokazali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da se aktivna in pasivna uporaba statistično pomembno ne povezujeta z zadovoljstvom z življenjem kot mero subjektivnega blagostanja. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med številom sledilcev in zadovoljstvom z življenjem.

Ključne besede

uporaba instagrama;samopredstavitev;socialna primerjava;subjektivno blagostanje;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [A. Korade]
UDK: 159.923.2:316.772.5(043.2)
COBISS: 24810504 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 745
Št. prenosov: 179
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂrelationship between Instagram use, self-presentation and subjective well-being
Sekundarni povzetek: In the recent years, social networking sites have become an integral part of the world and today they play a vital role in an individual's daily life. This research was focused on how Instagram usage relates to (online) self-presentation and subjective well-being. In this context, the focus was on the process of social comparison. The survey involved 286 Instagram users with an average age of 26. The following tools were used to collect the data: Facebook Intensity Scale - FBIS, Self presentation on Facebook questionnaire - SPFBQ, Facebook Social Comparison Scale, Upward and Downward Appearance Comparison Scales and Satisfaction With Life Scale - SWLS. Instruments were customised for the Instagram context. Based on the existing research and the expected trends, the assumption was that both active and intensive use of Instagram relates positively to self-presentation, and that passive use of Instagram relates negatively to the user's subjective well-being. The link between social comparisons was predicted to be weaker for users who are satisfied with their lives. The results showed that active, passive, and intensive use relates positively to self-presentation; and that individuals who use Instagram less intensively also use downward social comparison less often. Similar difference was found in the upward social comparison. The frequency of social comparison related positively to self-presentation. It was also found that greater intensity use of Instagram predicts more frequent use of upward social comparison, whereas in contrast, higher satisfaction with life predicts less frequent use of upward social comparison. For the most part, the results did not show the expected trends. Active and passive use did not significantly relate to life satisfaction as a measure of subjective well-being. There were also no significant relation between the number of followers and life satisfaction.
Sekundarne ključne besede: Instagram use;self-presentation;social comparison;subjective well-being;master theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: VIII, 97 str., 6 str. pril.
ID: 11219977