Športna aktivnost, subjektivno blagostanje in anksioznost pri invalidih

magistrsko delo

Lena Gabršček (Avtor), Andreja Avsec (Mentor)

Povzetek

V magistrski nalogi nas je zanimal odnos med ravnjo športnega udejstvovanja (tekmovalno in rekreativno) in subjektivnim blagostanjem ter anksioznostjo pri invalidih s prirojeno in pridobljeno invalidnostjo. Ker so bili invalidi z različnim izvorom invalidnosti izpostavljeni različnim življenjskim okoliščinam, smo v magistrski nalogi preverili tudi, ali se interakcije med izvorom invalidnosti in ravnjo športnega udejstvovanja pri različnih lestvicah pokažejo kot pomembni napovedniki merjenih komponent. Preko spletne ankete in papirne različice vprašalnika smo zbrali podatke 266 invalidov, v povprečju starih 45 let (41 % žensk), od tega 180 (68 %) s pridobljeno invalidnostjo in 109 (41 %) tekmovalno športno aktivnih. Udeleženci so izpolnili vprašalnike o zadovoljstvu z življenjem, anksioznosti kot osebnostni potezi in psihološkem blagostanju. Za obdelavo podatkov smo uporabili hierarhično regresijsko analizo, pri čemer smo v prvem koraku v modele dodali spol, starost in izobrazbo udeležencev, v drugem raven športnega udejstvovanja in izvor invalidnosti, v tretjem pa interakcijo med tema dvema spremenljivkama. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejši udeleženci poročali o statistično značilno nižji osebnostni rasti, smislu življenja, medosebnih odnosih in zadovoljstvu z življenjem. Moški so poročali o statistično značilno večjem smislu življenja, višje izobraženi invalidi pa o statistično značilno večjem občutku avtonomnosti. Omenjene demografske spremenljivke so ob upoštevanju interakcije med izvorom invalidnosti in ravnjo športnega udejstvovanja večinoma izgubile napovedno moč za subjektivno blagostanje in anksioznost kot osebnostno potezo. Interakcija se je na vseh lestvicah subjektivnega blagostanja (ne pa tudi anksioznosti kot osebnostne poteze), razen na lestvici osebnostne rasti, pokazala kot najpomembnejši in statistično značilen napovednik. Ugotovitve hierarhične regresijske analize kažejo, da predpostavljeni modeli pojasnijo zelo majhen, a statistično značilen delež variance (od 3 do 6 %). Preučevanja povezanosti interakcije tema dvema demografskima spremenljivkama s subjektivnim blagostanjem nismo zasledili v nobeni izmed preteklih raziskav in rezultati tako odpirajo številna nova vprašanja za prihodnje raziskave.

Ključne besede

fizična aktivnost;šport;subjektivno blagostanje;anksioznost;invalidi;magistrska dela;Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS;Vprašalnik anksioznosti STAI;Vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[L. Gabršček]
UDK:	[159.923+796-056.26](043.2)
COBISS:	77709827
Št. ogledov:	334
Št. prenosov:	45
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Physical activity, subjective well-being and anxiousness among disabled people
Sekundarni povzetek:	In the master's thesis we explored the relationship between the level of sports participation (competitive and recreational) and subjective well-being and anxiety in people with congenital and acquired disabilities. Because disabled people with different sources of disability were exposed to different life circumstances, we examined also whether the interactions between the different sources of disability and the level of sports participation on different scales prove to be important predictors of measured components. Through an online survey and a paper version of the questionnaire, we collected data from 266 disabled people, on average 45 years old (41% women), of which 180 (68%) with acquired disabilities and 109 (41%) competitively active in sports. Participants completed questionnaires on life satisfaction, anxiety as a personality trait, and psychological well-being. We used hierarchical regression analysis to process the data, adding gender, age and education of participants to the models in the first step, the level of sports participation and the origin of disability in the second, and the interaction between these two variables in the third. The results of the study showed that older participants reported statistically significantly lower personal growth, life meaning, interpersonal relationships, and life satisfaction. Men reported a statistically significantly greater sense of life, and highly educated disabled people reported a statistically significantly greater sense of autonomy. Given the interaction between the source of disability and the level of sports participation, these demographic variables have largely lost their predictive power for subjective well-being and anxiety as a personality trait. The interaction proved to be the most important and statistically significant predictor on all scales of subjective well-being (but not anxiety as a personality trait), except on the scale of personality growth. The findings of the hierarchical regression analysis show that the assumed models explain a very small but statistically significant proportion of variance (3 to 6%). The study of the relationship between the interaction of these two demographic variables with subjective well-being has not been found in any of the previous research, and the results thus open up a number of new questions for future research.
Sekundarne ključne besede:	physical activity;sports;subjective well being;anxiety;disabled;masters theses;Satisfaction with life scale SWLS;The state-trait anxiety inventory STAI;Psychological well-being scale PWBS;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani:	58 str.
ID:	13163750