magistrsko delo
Povzetek
Mistične izkušnje so zaradi svoje težko merljive narave in navidezne misterioznosti skopo raziskano področje v akademski sferi. Z raziskavo smo želeli opraviti pregled dosedanje akademske obravnave mističnih izkušenj in na vzorcu slovenskih meditatorjev raziskati njihovo pojavnost, doživljanje in vpliv na različne pomembne vidike blagostanja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo kombinirani raziskovalni pristop. V kvantitativnem delu so sodelovali 103 redni meditatorji, ki so izpolnili Lestvico zadovoljstva z življenjem, kratko obliko Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva ter Vprašalnik mističnih izkušenj, ki smo ga prevedli v slovenščino in priredili za uporabo v kontekstu meditacije. Rezultati so pokazali, da udeleženci med meditacijo najpogosteje doživljajo občutja miru in radosti, pogosto izgubijo običajen občutek za čas in prostor, večina pa jih je vsaj nekajkrat že občutila tudi jedrna občutja mistične izkušnje (npr. enost z notranjim svetom in obdajajočimi stvarmi). Hierarhične multiple regresije so pokazale, da ima doživljanje dimenzij mistične izkušnje pri meditaciji največji prispevek k večjemu občutku zadovoljstva z življenjem, skupaj z obdobjem rednega meditiranja pa so se dimenzije mistične izkušnje pokazale kot najmočnejši napovednik avtonomnosti. V kvalitativnem delu smo izvedli 10 pol-strukturiranih intervjujev z meditatorji, ki so poročali o doživetju mistične izkušnje v sklopu svoje meditativne prakse. S tematsko analizo smo oblikovali pet nadrednih tem: izkušnja v kontekstu duhovne prakse, preseganje sebe in zunanjega sveta, presežna prijetna občutja, neizrekljivost in nepredstavljivost in transformativna moč. Meditatorji so mistične izkušnje opisovali kot stanja, ki jih je težko ubesediti, saj so običajne zaznave sveta presežene. Poročali so o zmanjšanem občutku jaza, ki ga spremlja izkustvo enosti oz. povezanosti z nečim večjim in občutki radosti ter miru. Izkušnjam so pripisovali pomemben vpliv na različne vidike njihovega življenja, kot so npr. večje sprejemanje sebe in lastne minljivosti, razširjen pogled na življenje in izboljšani odnosi z drugimi. Dobljeni rezultati se skladajo z obstoječo literaturo o mističnih izkušnjah in raziskavami s psihedeliki. Pričujoča raziskava predstavlja pomemben začetni korak v psihološkem raziskovanju mističnih izkušenj med meditatorji v Sloveniji in ponuja odskočno desko za nadaljnje sistematično raziskovanje.
Ključne besede
mistične izkušnje;mistika;meditacija;doživljanje;blagostanje;magistrska dela;Vprašalnik mističnih izkušenj MEQ30;Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS;Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva - kratka oblika PWBS;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[Ž. Divjak in B. Skočaj Skok] |
UDK: |
159.9:133.2(043.2) |
COBISS: |
127516675
|
Št. ogledov: |
56 |
Št. prenosov: |
9 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Ocurrence and experience of mystical experiences in meditation |
Sekundarni povzetek: |
Mystical experiences remain an under researched topic in the academic world due to their difficult to measure and seemingly mysterious nature. The present study aimed to present an overview of academic study of mystical experiences thus far and examine their occurrence, experience and effect on various aspects of wellbeing and life-satisfaction among Slovene meditators. A mixed methods approach was used. In the quantitative part of the study, 103 regular meditators participated in an online survey, consisting of the Satisfaction with Life Scale, short version of the Psychological Well-Being Scale and the Mystical Experience Questionnaire, which was translated and adapted for use in the context of meditation. Results show that during meditation, respondents most frequently experience feelings of peace and joy, often experience loss of their usual sense of time and space and most have experienced core feelings of mystical experiences (e.g. experience of oneness with oneself and surrounding objects) at least a few times. Hierarchical multiple regression analysis showed that experiencing dimensions of mystical experiences during meditation had the highest contribution in the prediction of life-satisfaction. However, combined with length of regular meditation, dimensions of mystical experiences were shown to be the strongest predictor of autonomy. In the qualitative part of the study, 10 semi-structured interviews were conducted with meditators, who reported having had a mystical experience in the context of their meditation practice. Five themes were developed using thematic analysis: experience in the context of spiritual practice, transcendence of self and the external world, peak emotions, ineffability and transformative power. Meditators described mystical experiences as states that cannot be adequately described in words since usual everyday perceptions of the world are surpassed. They reported a reduced sense of self, accompanied by an experience of unity or connectedness with something greater than oneself and feelings of joy and tranquillity. Participants reported that the experience had significant effect on various aspects of their life, such as greater self-acceptance, reduced fear of death, broader perspective on life and improved relationships. These results coincide with existing literature on mystical experiences and research done with hallucinogens. The present study presents an important first step in the psychological study of mystical experiences among meditators in Slovenia and offers a starting point for further systematic research. |
Sekundarne ključne besede: |
mystical experiences;mysticism;meditation;lived experience;wellbeing;masters theses;Mystical experience questionnaire MEQ30;Satisfaction with life scale SWLS;Psychological well-being scales - short version PWBS; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
81 str. |
ID: |
16696965 |