Jožica Jožef-Beg (Avtor)

Povzetek

Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve iz raziskave o ključnih zmožnostih pri pouku književnosti, ki je pokazala, da branje nacionalne književnosti ne vpliva bistveno na spoštovanje gimnazijcev do nacionalnega kulturnega bogastva niti ne povečuje zanimanja za branje slovenskih klasikov v prostem času. Ob primeru Prešernove Glose podrobneje predstavi težave pri razumevanju klasične poezije, zaključuje pa s primerom razvijanja zmožnosti literarnega branja ob slovenski klasični poeziji.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska poezija;literarna klasika;literarna zmožnost;ključne zmožnosti;bralne navade;književna didaktika;didaktika književnosti;srednja šola;Prešeren;France;1800-1849;"Glosa";

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 0 - Ni določena
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 373.5:37.091.3:821.163.6-1
COBISS: 12993027 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 19
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The paper presents some results of research into key competencies in teaching literature. This has revealed that reading national literature does not significantly affect high-school students' respect for the national cultural heritage; moreover, it does not increase students' interest in reading Slovene national classics in their free time. The example of the poem Glosa by France Prešeren reveals some difficulties of understanding classic poetry; the paper is concluded with an example of the development of literary competencies by reading classic Slovene poetry.
Sekundarne ključne besede: Slovene literature;Slovene poetry;Slovene classic literature;literary competence;key competencies;reading interest;literary didactic;high school;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 169-174
ID: 19478687