Slovenske pesnice v literarni vedi in izobraževanju

Povzetek

V prispevku načenjam vprašanje statusa slovenskih pesnic v literarni zgodovini in se ob tem sprašujem o interesih v ozadju ustvarjanja, razlage in posredovanja literarnega kanona. Slovenski literarni sistem se glede na ta status kaže kot tradicionalno omejen, saj ohranja patriarhalne vzorce vrednotenja in dojemanja spolnih identitet ter pesnice potiska v večno obrobnost: odsotnost v antologijah, literarnih zgodovinah, zbranih delih in berilih. Zato je šele nedavno nastala obsežnejša sodobna antologija slovenskih pesnic, ki ob vseh zagatah ločene (paralelne) tradicije odpira tudi vprašanje, kako podobo drugega in drugačnega konstruirajo same ustvarjalke oziroma o čem govorijo in o čem molčijo pesnice. Visokošolski študij je prvo mesto in priložnost za preusmeritev pozornosti v neraziskano pokrajino slovenske poezije, feministična literarna veda pa sklop teoretskih orodij, s katerimi je mogoče preseči monolog enega samega univerzaliziranega spola.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska poezija;slovenske pesnice;izobraževanje;ženske teme;literarni kanon;feministična literarna veda;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2008
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6.09-1-055.2:396:028.3
COBISS:	37912930
Št. ogledov:	25
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	In this paper I broach the subject of the status of Slovene female poets in literary history and ask about the interests that lie behind the creation, explanation and transmission of the literary canon. In this regard, the Slovene literary system shows itself to be traditionally limited, as it retains patriarchal patterns of evaluating and comprehending sexual identities, pushing female poets into permanent marginality, shown by their absence from anthologies, literary histories, selected works and readers. Thus it was only recently that there appeared an extensive contemporary anthology of Slovene female poets, which in addition to all the other issues of separate or parallel development, raises the question as to how the image of the other and the different is constructed by the female poets themselves, or what they talk about and what they remain silent on. University study represents an opportunity to redirect attention into this unresearched landscape of Slovene poetry, while feminist literary studies offers a range of theoretical tools with which to break through the monologue of a single, universal gender.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;Slovene poetry;Slovene wiriters;literary canon;feminist literary studies;
Strani:	Str. 113-128
ID:	22910907