Izzivi prevajanja umetnostnozgodovinskih besedil v angleščino

Povzetek

Zadnje desetletje si pogosto želimo, da bi sodobna strokovna in znanstvena besedila slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo z zgodovino umetnosti, našla bralce tudi v najširši evropski in svetovni znanstveni skupnosti. Za te nameneje v naši dobi angleščina najprimernejši prevodni jezik, čeprav stojita za njim precej drugačna kultura in umetnost od naše srednjeevropske. Že to temeljno neskladje predstavlja številne izzive, ti pa se še stopnjujejo zaradipomanjkljivih orodij, zlasti slovensko-angleških slovarjev, in odsotnosti slovenskega umetnostnozgodovinskega slovarja s tujimi ustrezniki (ki je v pripravi). Na podlagi dolgoletnih izkušenj sem prišla do spoznanja, da je edini uspešni način, kako priti do kvalitetnega prevoda, še posebno za moje, zelo specifične razprave o preučevanju pohištvene zgodovine, jezikovna analiza pred kratkim objavljenih sorodnih angleških besedil, v katerih lahko ne samo naberemo ustrezne strokovne izraze, ampak iz njih tudi povzamemo uveljavljeni slog pisanja tujih kolegov. Tak način dela je zelo zamuden in prevajalci doslej nanj niso bili pripravljeni, zato za svoje članke to opravim sama. Največji izziv pa je vprašanje, ali je mogoče razvijati slovensko različico odličnega angleškega znanstvenega jezika, ki bo skozi naše miselne vzorce in način razmišljanja ter strukturo besedila, ki se je razvila skozi zgodovino slovenskega znanstvenega publiciranja in še posebej umetnostne zgodovine, odseval slovensko kulturo. Svoja razmišljanja bom ilustrirala z nekaj konkretnimi primeri.

Ključne besede

umetnostna zgodovina;umetnostnozgodovinska terminologija;prevodi v angleščino;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2007
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	81'25
COBISS:	6555744
Št. ogledov:	13
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Over the past decade, Slovene authors of technical and academic texts on art history have often wanted to reach a wider audience among European and worldwide academic circles. To achieve that, the most suitable translation language is now English, even though there stands behind it a considerably different culture and art to that of Central Europe. From this fundamental difference there arise a number of challenges that are getting larger due to the lack of suitable tools, especially a Slovene-English dictionary, and the absence of a Slovene art-historical dictionary with foreign equivalents (now in preparation). On the basis of lengthy experience, I have come to the conclusion that the only acceptable way to arrive at a quality translation - especially in my highly specific field of the history of furniture - is via analysis of recently published contemporary English texts, in which can be found not only appropriate technical expressions, but also the established style of writing of foreign experts in the field. This way of working is very time-consuming and, until now, translators have not been willing to adhere to it, so I tackle the translations of my articles myself. The biggest question is whether it is possible to develop a Slovene variant of the excellent English technical language which could reflect, through the medium of the way of thinking and of structuring texts that has developed during the history of Slovene academic writing, Slovene culture. I shall illustrate my thinking withsome specific examples.
Sekundarne ključne besede:	translation into English;technical terminology;style of writing academic discourse;
Strani:	str. 721-726
Čas izdaje:	2007
ID:	23412234