magistrsko delo
Nastja Sušec (Avtor), Romana Korez-Vide (Mentor), Vesna Čančer (Komentor)

Povzetek

The European Capital of Culture (ECoC) is a title designated to a European city for a duration of one year, when it can present itself and its cultural life regionally, nationally and internationally. The origin of ECoC goes back in 1983 when then Greek Minister of Culture Melina Mercouri aimed to »bring the people of the Member States closer together« and to »highlight the richness and diversity of European cultures«. Since then over fifty European cities have taken the advantage and held the ECoC title, which has overgrown the original purpose and became today the most established EU’s cultural initiative. This Master’s Thesis discusses Maribor and Guimarães as the host cities of the ECoC 2012 event. The Master’s Thesis considers the ECoC event as a whole and provides a systematic review of the literature on the European cultural policy and on the development of the ECoC, as well as the evaluation of the ECoC in 2012. Therefore, the Master’s Thesis is divided into theoretical and empirical part and briefly presented further in this Abstract. The theoretical part first outlines the origins, purpose and definition of the European Cultural Policy. It traces the development of the European Cultural Programme, particularly the legislative and the flagship programme of the ECoC. This part is then followed by the presentation of culture’s incorporation into the EU’s objectives and the creation of the European cultural space. The second chapter highlights the ECoC event and presents the past ECoC cities from historical perspective and by their particularity. Maribor and Guimarães, as the ECoC 2012 cities, are also presented in detail, from the perspectives of the socio-economic indicators of the cities and the ECoC 2012 event. The next chapters provide a wider discussion on the relationship among the culture and economy. Previous empirical studies have identified the impacts of the ECoC event on the city’s economy. Additionally, cities are increasingly using cultural events to improve their image, stimulate urban development and attract visitors. Moreover, the ECoC event attracts great media attention. This Master’s Thesis examines the role of such event for tourism, as well as its cultural and promotion effects. In order to determine the effects of the ECoC event on the cities hosting the title in 2012, a comparison analysis of the indicators was performed and the quantitative analysis by the AHP method was undertaken in the empirical part. An evaluation model was formed, in which nine indicators were used to evaluate the effects of the 2012 event on the city’s tourism, culture and recognition. On the basis of this Master’s Thesis research we confirmed the hypothesis H2 and rejected the hypotheses H1, H3 and H4. We concluded that Guimarães as the ECoC 2012 achieved more favourable results than Maribor with its partner cities almost in all effects; Maribor was better than Guimarães only as regards the effects on the city’s culture. In the last chapter the conclusions and the recommendations for the future are drawn. The results of the Master’s Thesis are applicable for institutions that form development strategies, institutions that develop tourist and cultural offer in Maribor and Guimarães and for cities that will host the ECoC event in the future. The research findings are also applicable for the European Commission and general public.

Ključne besede

kultura;turizem;kulturni turizem;kulturna dediščina;EPK 2012;učinki;prepoznavnost;vrednotenje;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: [N. Sušec]
UDK: 008:338.48-6:7/8
COBISS: 11997724 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2518
Št. prenosov: 158
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Vrednotenje učinkov dogodka Evropska prestolnica kulture na mesti Maribor in Guimarães
Sekundarni povzetek: Začetek projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) sega v leto 1983, ko je takratna grška ministrica za kulturo Melina Mercouri podala pobudo, da vsako leto evropsko mesto prejme naziv EPK, s ciljem opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter s poudarjanjem skupnih kulturnih temeljev širiti zavest o evropski pripadnosti. Odkar so leta 1985 za prvo EPK izbrali Atene, je doslej dogodek EPK gostilo že več kot 50 mest. Mesta vse bolj uporabljajo kulturne prireditve, da izboljšajo svojo podobo, spodbujajo urbano regeneracijo in zanimanje medijev zanje ter privabljajo obiskovalce in tuje investitorje. Izsledki dosedanjih raziskav so pokazali, da EPK v veliki meri povečuje možnosti razvoja kulturnega turizma, ki velja za enega najbolj dinamičnih gospodarskih sektorjev v EU. Leta 2012 sta dogodek EPK gostili mesto Maribor skupaj s partnerskimi mesti in portugalsko mesto Guimarães. Maribor se je s petimi partnerskimi mesti (Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje) povezal v »Vzhodno kohezijsko regijo«. Namen tega magistrskega dela je raziskati učinke dogodka EPK na mesti, ki sta gostili dogodek v istem letu, to je v letu 2012. Glavni namen raziskave magistrskega dela je oceniti katero mesto - Maribor ali Guimarães - je zaradi dogodka EPK doseglo boljše učinke. Za ta namen je magistrsko delo razdeljeno na dva dela, v teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavimo pomen kulturnih dogodkov za razvoj, povečanje prepoznavnosti in izboljšanje podobe mesta, vsebine in vlogo kulturne politike EU, ključne družbeno-ekonomske značilnosti mest Maribor in Guimarães, kulturno dogajanje v mestih pred dogodkom EPK 2012, učinke dogodka EPK na izbrana mesta, pristope in izsledke obstoječih študij o vrednotenju učinkov dogodka EPK ter pojasnimo vpliv kulture na določene gospodarske sektorje. V empiričnem delu magistrske naloge so naši glavni cilji razviti model vrednotenja učinkov dogodka EPK na mesti Maribor in Guimarães, opredeliti področja in določiti pripadajoče kazalnike učinkov dogodka EPK, ovrednotiti učinke dogodka EPK na mesti po izoblikovanem modelu, primerjati učinke dogodka EPK na turizem, kulturo, prepoznavnost mest, ugotoviti razlike v učinkih ter možne razloge za te razlike ter ugotoviti na katero mesto je imel dogodek EPK večje učinke. Raziskave smo se lotili sistematično in skušali zagotoviti celovito vrednotenje dogodka EPK. V prvem delu smo izvedli primerjalno analizo (s katero smo preverjali hipoteze H1, H2, H3). Nato smo nadaljevali raziskavo z AHP metodo - metodo analitičnega hierarhičnega procesa (s katero smo preverjali hipotezo H4) ter s pomočjo Expert Choice programa izbrali boljšo alternativo (Maribor s partnerskimi mesti ali Guimarães). V raziskavi smo morali ovreči hipotezo H1, saj smo ugotovili, da je imel Guimarães kot EPK bolj ugodne učinke na turizem kot Maribor. Ovrgli smo tudi hipotezo H3, saj je imel dogodek EPK bolj ugodne učinke na prepoznavnost mesta Guimarães kot na prepoznavnost mesta Maribor. Prav tako smo ovrgli najpomembnejšo hipotezo magistrskega dela H4 in prišli do ugotovitev, da je dogodek EPK imel bolj ugodne učinke na Guimarães kot na Maribor s partnerskimi mesti. Na podlagi rezultatov analize smo potrdili le hipotezo H2, saj so rezultati pokazali, da je Maribor kot EPK dosegel boljše učinke za kulturo mesta kot Guimarães. Izsledki magistrskega dela so uporabni za inštitucije, ki oblikujejo strategijo razvoja mesta, turistično in kulturno ponudbo mest Maribor in Guimarães ter za tovrstne inštitucije tistih mest, ki bodo gostila dogodek EPK v prihodnje. Rezultati raziskave bodo uporabni tudi za širšo javnost, saj je namen tega magistrskega dela tudi povečati zavest o pomenu dogodka EPK in izboljšati razumevanje o učinkih EPK na mesta.
Sekundarne ključne besede: Evropska kulturna politika;Evropska prestolnica kulture;učinki na turizem;učinki na kulturo;učinki na prepoznavnost;AHP metoda;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: 92 str., 3 str. pril.
ID: 8751588