ǂThe ǂchallenge of translating children's literature

Alice's Adventures in Wonderland translated by Vladimir Nabokov

Povzetek

In the article the author focuses on Vladimir Nabokov's translation of Lewis Carroll's novel Alice's Adventures in Wonderland, made in 1923. The main intention of the article is to analyze Nabokov's translation strategies of domestication, realized in the text as substitution and localization, and to explain possible reasons for his decision in favour of almost complete Russification of the original. It is possible that Nabokov considered children's attitude towards the final result as the most important part of the translation process. Thus, he used domesticated strategies to transfer for Russian children the humour, the originality and brightness of the paradoxical and attractive world of Lewis Carroll, his sense of the absurd and his amazing gift for games of logic and language, providing a recognizable and familiar atmosphere for the readers. Undoubtedly, his young Russian readers were able to identity themselves with the story and to comprehend the complex world created by Lewis Carroll. On the other hand, Nabokov refuses to oversimplify his translation or to patronize its young audience through simplistic translation solutions.

Ključne besede

translation;literary translation;domesticated translation;children's literature;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2008
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	81'255.4:821.111.03-93Carroll L.=161.1
COBISS:	17269768
ISSN:	1581-8918
Št. ogledov:	1935
Št. prenosov:	185
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Prevajanje otroške literature kot izziv
Sekundarni povzetek:	Avtorica analizira prevod pravljice Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, izpod peresa ruskega pisatelja in prevajalca Vladimirja Nabokova. Prevladujoča prevajalska metoda Nabokova je metoda podomačitve (domestication), ki predpostavlja visoko stopnjo prirejanja in prilagoditve tujega konteksta kulturnemu okolju ciljnega kroga bralcev. Glavni cilj razprave je ugotoviti in pojasniti, na kakšen način in s pomočjo katerih prevajalskih strategij je Nabokov priredil viktorijansko pravljico, da je postala razumljiva in zanimiva za ruske otroke. Priredba izvornega besedila Nabokova vključuje med drugim zamenjavo parodij na znane angleške pesmi z njegovimi lastnimi parodijami na klasične ruske pesmi, nadomestitev kulturnih prvin, prilagoditev stilističnega nivoja in spremembo angleških osebnih imen. Avtorica namerava pojasniti, zakaj se je Nabokov odločil prav za metodo podomačitve, čeprav je v svojih kasnejših razpravah nedvoumno dajal prednost metodi potujitve (foreignization), ki jo je sam uspešno uporabil pri prevodu Jevgenija Onjegina.
Sekundarne ključne besede:	prevajanje;književni prevodi;otroška književnost;ne zaključna dela;Književno prevajanje;Mladinska književnost;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 217-227
Letnik:	ǂVol. ǂ5
Zvezek:	ǂ[no.] ǂ1/2
Čas izdaje:	2008
DOI:	10.4312/elope.5.1-2.217-227
ID:	9630250