magistrsko delo
Povzetek
Jezikovne zveze so jezikoslovni fenomen, ki je prisoten na vseh celinah (razen Antarktike). Gre za podobnosti, ki najpogosteje zajemajo oblikoskladenjsko raven in so posledica dolgega sožitja med govorci različnih jezikov, v situacijah ko na določenem prostoru ni jezika, ki bi ga lahko označili kot lingua franca. Jezikovna zveza, ki ima najdaljšo tradicijo raziskovanja je balkanska jezikovna zveza, ki jo tvorijo jeziki iz različnih skupin indoevropskih jezikov: slovanske, albanske, romanske, grške, indo-iranske in tudi turščina, ki je predstavnica turške jezikovne družine. Vprašanje porekla balkanizmov je še vedno odprto in pri iskanju odgovora na to vprašanje ima ključno vlogo vzpostavitev relativne kronologije, ki bo pripomogla ne le pri iskanju izvora vsakega balkanizma posebej, ampak tudi pri raziskovanju poti prenašanja balkanizmov iz enega jezika v druge. To magistrsko delo se osredotoča na makedonščino, bolgarščino in albanščino, tri najbolj balkanizirane jezike, in predstavlja šest balkanizmov: postpozitivni določni člen, sovpad rodilnika in dajalnika, podvojitev premega predmeta, izgubo nedoločnika, tvorbo prihodnjika s pomožnim glagolom hoteti in tvorjenje preteklika s pomožnim glagolom imeti. Ti balkanizmi so predstavljeni prvič na sinhroni ravni v standardnih jezikih, nato pa poskuša vzpostaviti njihovo relativno kronologijo v teh jezikih.
Ključne besede
makedonščina;bolgarščina;albanščina;tipološko jezikoslovje;jezikovne zveze;balkanska jezikovna zveza;balkanizmi;relativna kronologija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[A. Trifunović] |
UDK: |
[811.163.3+811.163.2+811.18]'361 |
COBISS: |
135494147
|
Št. ogledov: |
75 |
Št. prenosov: |
12 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Macedonian, Bulgarian and Albanian Languages in the Balkan Language Area |
Sekundarni povzetek: |
Linguistic areas are a linguistic phenomenon present on all continents (except Antarctica). This phenomenon most often encompass the morphosyntactic level and is the result of a long coexistence between speakers of different languages, in circumstances where there is no language in a particular area that could be described as a lingua franca. The linguistic area that has been research the longest is the Balkan language area, which consists of languages from different groups of Indo-European languages: Slavic, Albanian, Romance, Greek, Indo-Iranian as well as Turkish, which is a representative of the Turkic language family. The question of the origin of balkanisms remains open and the establishment of a relative chronology plays a key role in finding the answer to this question. It could help to not only find the origin of each balkanism individually, but also to explore the path of diffusion of balkanisms from one language to another. This master's thesis focuses on Macedonian, Bulgarian and Albanian, the three most Balkanised languages, and thoroughly presents six balkanisms: the postpositive definite article, the genitive-dative merger, the reduplication of direct and indirect objects, the loss of infinitive, the formation of the future tense with the auxiliary verb to want and the formation of the past tense with the auxiliary verb to have. These balkanisms are analyzed firstly on a synchronous level in standard languages, in the attempt to establish their relative chronology in aforementioned languages. |
Sekundarne ključne besede: |
Macedonian;Bulgarian;Albanian;typological linguistics;language areas;Balkan language area;balkanisms;relative chronology; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
1000610 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slavistiko |
Komentar vira: |
НАСЛОВ: Македонски, бугарски и албански во рамките на балканскиот јазичен сојуз / РЕЗИМЕ: стр. 81-85 // TITULLIN: Maqedonishtja, bullgarishtja dhe shqipja brenda bashkimit gjuhësor ballkanik / PËRMBLEDHJE: fq. 86-90
|
Strani: |
101 str. |
ID: |
16653080 |