Povzetek
Razglasitev pandemije COVID-19 marca 2020 je hitro privedla do prehoda iz klasičnega izobraževanja v učilnicah in predavalnicah na izobraževanje na daljavo, ki se je s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije izvajalo od doma. Namen raziskave je bil preučiti, kako so mladi, ki so bili med prvim zaprtjem maturantje, med pandemijo doživljali socialno izolacijo, priprave na maturo, maturo in prehod na študij, ter razlike med njimi glede na stopnjo osebnostne prožnosti (OP). V raziskavi je sodelovalo 290 udeležencev, starih med 20 in 22 let, od tega 65,2 % žensk. Uporabili smo Connor-Davidsonovo lestvico osebnostne prožnosti (CD-RISC-10) in Vprašalnik o doživljanju med pandemijo. Rezultati so pokazali, da so med šolanjem na daljavo maturantje z nižjo OP doživljali več zaskrbljenosti, strahu in stresa v primerjavi s tistimi z višjo OP. Med strategijami spoprijemanja so kot najpogosteje uporabljene izstopale komunikacija prek socialnih omrežij, sprejemanje in fizična aktivnost. Manj pogosto so se udeleženci posluževali dihalnih vaj, meditacije in duhovnosti ter uživanja alkohola in drog. Bolj osebnostno prožni posamezniki so bili pogosteje fizično dejavni, tisti z nižjo OP pa so bolj pogosto odvračali pozornost. Med pripravami na maturo so udeleženci najpogosteje poročali o občutkih neobičajnosti in neprijetnosti. Pri prehodu na študij so izstopale težave z vzdrževanjem stikov s sošolci in spoznavanje delovanja študijskega sistema. Poročali so tudi o težavah z organizacijo časa in učenja, pomanjkanju stika s profesorji in pomanjkanju motivacije. Posamezniki z višjo OP so med pripravami na maturo doživljali manj stresa, priprave pa so jim bile tudi bolj zanimive, medtem ko so posamezniki z nižjo prožnostjo poročali o nižji motivaciji in večji čustvenosti. Najbolj pogoste skrbi med maturo, povezane s pandemičnimi ukrepi, so bile strah pred okužbo, težave z nošenjem mask ter neorganiziranost in spremembe v izvedbi mature. Pri prehodu na študij so udeleženci najpogosteje poročali o težavah pri vzdrževanju stikov s sošolci in spoznavanju delovanja študijskega sistema.
Ključne besede
COVID-19;pouk na daljavo;osebnostna prožnost;socialna izolacija;spoprijemanje;magistrska dela;Connor-Davidsonova lestvica osebnostne prožnosti CD-RISC-10;Vprašalnik o doživljanju med pandemijo;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[E. Košič] |
UDK: |
[37.015.3:37.018.43]:616-036.22(043.2) |
COBISS: |
223757315
|
Št. ogledov: |
108 |
Št. prenosov: |
27 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
The link between resilience and the experience of social isolation during the COVID-19 pandemic in university students |
Sekundarni povzetek: |
The declaration of the COVID-19 pandemic in March 2020 quickly led to the transition from traditional classroom and lecture-based education to distance learning, which was conducted from home with the help of information and communication technology. The aim of the study was to examine how young people, who were final-year high school students during the first lockdown, experienced social isolation, preparation for final exams, the final exams themselves, and the transition to university during the pandemic, and what differences were present based on the level of resilience. The study involved 290 participants, aged between 20 and 22, of whom 65.2% were female. We used the Connor-Davidson Resilience Scale (CD-RISC-10) and the Questionnaire on experiences during the pandemic. The results showed that, during distance learning, students with lower resilience experienced more anxiety, fear, and stress compared to those with higher resilience. Among the coping strategies, the most frequently used were communication via social networks, acceptance, and physical activity. Participants less frequently used breathing exercises, meditation, spirituality, and the consumption of alcohol and drugs. More resilient individuals were more likely to engage in physical activity, while those with lower resilience more frequently resorted to distraction. During preparations for final exams, participants most often reported feelings of abnormality and discomfort. When transitioning to university, difficulties in maintaining relationships with peers and understanding the functioning of the academic system were highlighted. They also reported difficulties in organizing time and study, lack of contact with professors and a lack of motivation. Individuals with higher resilience experienced less stress during exam preparation and found the preparations more interesting, while those with lower resilience reported less motivation and greater emotionality. The most common concerns during final exams, related to pandemic measures, were fear of infection, difficulties with wearing masks, and disorganization and changes in the exam process. During the transition to university, participants most often reported difficulties in maintaining peer relationships and understanding the academic system. |
Sekundarne ključne besede: |
COVID-19;distance education;resilience (psychological);social isolation;coping behavior;masters theses;Connor-Davidson resilience scale CD-RISC-10; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
77 str. |
ID: |
25507758 |