Št. zadetkov: 11
Diplomsko delo
Oznake:
lokacija;domovi za starejše;lokacijska merila;načrtovanje odprtega prostora;starostno varstvo;
Lokacijska merila za prostorsko umestitev doma za starejše
Leto:
2016
Vir:
Biotehniška fakulteta (UL BF)
Doktorska disertacija
Oznake:
tveganje za podhranjenost;nedohranjenost;prehransko presejalno orodje;otrok;prehransko stanje;
Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjeno ...
Leto:
2024
Vir:
Medicinska fakulteta (UM MF)
Diplomsko delo
Oznake:
Downov sindrom;otrok;življenjski slog;konceptualni model Virginie Henderson;študija primera;zdravstvena nega;
V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem pro ...
Leto:
2016
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Diplomsko delo
Oznake:
težave s prehranjevanjem;pediatrična prehranska presejalna orodja;prehrana;otroci;edukacija staršev;medicinske sestre;
Teoretična izhodišča: V zaključnem delu smo predstavili vzroke ter posledice nezadostnega vnosa hrane pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen zaključnega dela je opisati ter raziskati najpogostejše težave otrok s posebnimi potrebami pri prehranjevanju ter ugotoviti povezavo med alergijami na katero ...
Leto:
2019
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Doktorska disertacija
Oznake:
vročinski krči;otrok;genetski polimorfizem;epilepsija;elektroencefalografija;napovedni dejavniki;disertacije;
NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo ...
Leto:
2016
Vir:
Univerza v Mariboru (UM)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
tuberous sclerosis;kidney;angiomyolipomas;kidney cysts;
Clinical manifestations of renal disease in patients with tuberous sclerosis complex at University Medical Centre Maribor
Leto:
2022
Vir:
Univerza v Mariboru (UM)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
pediatrična zdravstvena nega;starši;zdravstvena vzgoja;okužbe;zdravstveni tim;
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgo ...
Leto:
2021
Vir:
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
bronchial hyperresponsiveness;competitive swimmers;training;
Background: The environment in swimming pools, which contain chlorine, might interact with the airway epithelium, resulting in oxidative stress and/or inflammation during high intensity training periods. Methods: We evaluated pulmonary functional (metacholine challenge test, FEV1 and VC), cellular ( ...
Leto:
2018
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije
Matthias Zimmermann,
Denise Traxler,
Christine Bekos,
Elisabeth Simader,
Thomas Mueller,
Alexandra Graf,
Mitja Lainščak,
Robert Marčun,
Mitja Košnik,
Matjaž Fležar,
Aleš Rozman,
Peter Korošec
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
KOPB;akutno poslabšanje;aktivnost bolezni;COPD;acute exacerbation;disease activity;
Episodes of acute exacerbations are major drivers of hospitalisation and death from COPD. To date, there are no objective biomarkers of disease activity or biomarkers to predict patient outcome. In this study, 211 patients hospitalised for an acute exacerbation of COPD have been included. At the tim ...
Leto:
2020
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Matjaž Turel,
Natalija Edelbaher,
Matjaž Fležar,
Matevž Harlander,
Peter Kecelj,
Izidor Kern,
Majda Kočar,
Peter Kopač,
Mitja Košnik,
Robert Marčun,
Igor Požek,
Mirjana Rajer,
Irena Šarc,
Jurij Šorli,
Dušanka Vidovič,
Katarina Osolnik
Strokovni članek
Oznake:
COVID-19;pljučnica;pulmologija;
Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistem-skimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnic ...
Leto:
2021
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije